Nov blog

Živjo vsem! Imam nov blog!! Ni prvi, enega že imam in sicer Uholina@home. Ker pa se nisem poglobila v nastavitve, da bi zamenjala ime in še kaj, sem odprla kar novega. Mislim, da si Uholina zasluži svoj blog, ostala krancljanja pa svoj (if you know what I mean). Za začetek bom naredila pregled meseca oktobra 2014 v slikah.

Oktober je dober, tudi v vrtu. Zbiranje semen seveda ne traja samo v oktobru, pakiranje pri nas pa je bilo.

Oktober je bil dober tudi za nabiranje čaja. Vsaj letos, ker je bilo še dovolj toplo in celo ne vse obrano (ja, ko se človek pase, nič ne ostane). Čajček izpod Krna.

Letos si pripravljam nov vrt. Večji in na drugi lokaciji. Za ta namen, sem dobila priročno darilo. Niso ostale dolgo tako čiste. Vrtni napredek na koncu posta.

Zakaj bi imeli samo decembra okrašena vrata? Meni vedno zadiši okraševanje okoli hiše, ko postane malce hladneje. Narabutane hortenzije (beri obrezane pri pomlajevanju vrta nekoga drugega) in star venček iz trte.

Še detaili....

Po prvem resnem pihljanju narave, ni ostal tako poln. Vendar ga nisem več dopolnjevala, tudi naravi je dovoljeno, da pomaga :)

Jeseni se poleg pridelkov v zelenjavnem delu lahko pospravi tudi rožice in zelišča. Že nekaj dni po tej kreaciji so šle vse rože na vrtu falit. Sreča zame!

Uuu, konec oktobra so me bivši sodelavci iz TNP Trenta peljali s sabo na izlet v Škocjanske jame. Tam smo se srečali z našimi prijatelji iz parka Prealpi Giulie (Rezija). In ker smo imeli veze in poznanstva, smo lahko naredili kako sliko v jami (brez fleša). In moja malenkost se je v zadnjih 100 m spomnila, da ima s sabo fotoaparat (jao, jao). Ko dobim fotke od ostalih, prilimam! Kaj kdo ve, kaj je na sliki?

Naša frača si že dolgo preveč podrobno ogleduje mamino kuhinjo (beri praznjenje predalov). Mislim, da je čas, da dobi svojo kuhnco. Ker pa nič ne nastane čez noč, tudi mini kuhnca potrebuje svoj čas. Na sliki druga roka barve.

Prve slike iz mojega novega vrta. Jeseni je čas, da sadimo oz, presajamo trajnice in v oktobru so vse moje borovnice, maline, ribezi in rožmarin dobile nov dom. Da jim bo vlažno in toplo pa sem pomedla okoliški gozd in jih postlala z listjem. No tisto belo čudo pa je neoprana ovčja volna. Da jim bo še bolj toplo in da bo gozdnim kosmatincem smrdelo. O učinku poročam spomladi.

V ozadju tudi dokaz kako lepo urejeno trato ima moja soseda Lara...in to "na kmetih".

Oktober je bil dober, čeprav sem še vedno brez službe. Bomo videli kaj bo novembra :). Čaw!